Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Moldavije je prek svojega veleposlaništva v Bakuju izdalo uradno opozorilo, v katerem svoje državljane poziva, naj se zaradi povečanih notranjih napetosti in varnostnih tveganj v regiji izogibajo vsem potovanjem v Islamsko republiko Iran. Moldavske oblasti so poziv utemeljile s porastom nasilnih protestov in nestabilnimi varnostnimi razmerami, ki bi lahko ogrozile tuje državljane. Državljane, ki se trenutno že nahajajo v Iranu, so pozvali k previdnosti in nujni registraciji pri pristojnem veleposlaništvu. Svetujejo jim, naj posredujejo podatke o lokaciji svojega bivanja ter kontaktne številke, da bi v primeru dodatnega poslabšanja razmer olajšali komunikacijo in morebitno konzularno pomoč. Ukrep sledi podobnim opozorilom drugih evropskih držav, ki pozorno spremljajo stopnjevanje napetosti med iranskimi oblastmi in civilno družbo.

Iranski generalni tožilec je v uradni izjavi poudaril, da varnost državljanov in mir v družbi predstavljata t. i. rdečo linijo za pravosodne organe države. Po njegovih besedah so določeni posamezniki v nedavnih dogodkih poskušali destabilizirati socialno in psihološko varnost s spodbujanjem manj privilegiranih slojev prebivalstva. Napovedal je, da se bo pravosodje z vsemi razpoložljivimi sredstvi odločno odzvalo na morebitne grožnje nacionalni varnosti. Tožilec je ob tem izpostavil, da zunanji sovražniki režima izkoriščajo koncepte, kot sta diskriminacija in neenakost, za ustvarjanje negativnega vzdušja proti državnemu sistemu. Kljub tem poskusom je izrazil prepričanje, da bodo takšne zarote ostale neuspešne. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti, kjer oblasti poskušajo utrditi nadzor nad javnim redom in mirom po državi.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem odzivu ponovno izrazil javno podporo protivladnim protestom v Iranu. Njegove izjave so v Teheranu interpretirali kot neposredno spodbujanje nemirov in vmešavanje v notranje zadeve države, iranski uradniki pa so se na njegove besede odzvali z opozorili o nesprejemljivosti takšne retorike. Trumpovo stališče stopnjuje napetosti med državama, saj ameriški predsednik ne le podpira protestniška gibanja, temveč s svojimi objavami na družbenih omrežjih namiguje na možnost aktivnejše vloge ZDA pri zaščiti udeležencev protestov. Iranski politični vrh, vključno z nekdanjimi ministri in diplomati, je te napovedi označil za poskus spodbujanja državljanske vojne, kar še dodatno zaostruje že tako krhke diplomatske odnose med Washingtonom in Teheranom.

V Madagaskarju je prišlo do poskusa nezakonitega prevzema oblasti, potem ko so se nekateri vojaki pridružili protivladnim protestom v prestolnici Antananarivo. Predsednik Andry Rajoelina je opozoril na poskus nezakonitega prevzema oblasti, medtem ko je uporniška vojaška enota razglasila, da prevzema nadzor nad vsemi vojaškimi silami v državi.

Izraelski vladni predstavniki so izrazili nezadovoljstvo nad neuspehom protestov in nemirov v Iranu, ki niso prinesli pričakovane destabilizacije države. Kljub javni podpori nekaterih ministrov v izraelski vladi, ki so odkrito podprli protestniška gibanja, se razmere v Iranu po navedbah virov umirjajo, kar je v Tel Avivu povzročilo val političnega razočaranja. Analitiki v regiji ocenjujejo, da so poskusi spodbujanja notranjih konfliktov dosegli mrtvo točko, saj Teheran ohranja nadzor nad ključnimi varnostnimi strukturami. Dogajanje odraža globoko zakoreninjeno sovražnost med državama, pri čemer Izrael aktivno spremlja in spodbuja notranje pritiske na iranski režim. Neuspeh zadnjega vala nemirov pomeni strateški izziv za izraelsko zunanjo politiko, ki je stavila na destabilizacijo nasprotnika prek civilnih nemirov. Poročila kažejo, da so bili izraelski načrti o širitvi upora preuranjeni, saj se je iranska država na pritiske odzvala učinkovito, kar je ustavilo projekt, ki so ga v Izraelu označevali za priložnost za korenite spremembe v regiji.

V mestu Malekshahi v zahodni iranski provinci Ilam je bil v ponedeljek ubit Latif Karimi, pripadnik iranske revolucionarne garde (Pasdaran). Do incidenta je prišlo med spopadi z neidentificiranimi skupinami, ki jih iranski uradni viri označujejo za povzročitelje nemirov. Po navedbah lokalnih oblasti so varnostne sile med operacijo zasegle več kosov orožja, vključno z ročnimi bombami, za katere trdijo, da so izraelskega izvora. Incident se je zgodil sredi povečanih napetosti v regiji, kjer so se varnostne sile spopadle s tistimi, ki jih država imenuje "izgredniki". Karimi je bil ubit med opravljanjem dolžnosti varovanja nacionalne varnosti, kar so uradni mediji označili za mučeništvo. Oblasti so po dogodku napovedale poostrene varnostne ukrepe v provinci in nadaljnjo preiskavo izvora zaseženega orožja, s čimer želijo dokazati vpletenost tujih akterjev v notranje nemire v državi.

Iranski uradniki so ostro obsodili izjave predsednika Združenih držav Amerike in opozorili, da morebitno tuje vmešavanje v notranje zadeve islamske republike prinaša resne posledice. Predsednik parlamentarne komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko je poudaril, da iranski narod ne bo dovolil zunanjim akterjem poseganja v reševanje domačih vprašanj. Napetosti so narasle po poročilih o gospodarskem nezadovoljstvu v državi, ki so ga spremljali protivladni slogani. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Esmail Bagai je v uradnem sporočilu dejal, da se Iranci pri soočanju z notranjimi izzivi ne bodo podredili pritiskom od zunaj. Stopnjevanje retorike Teherana prihaja v času, ko država vztraja pri svoji suverenosti in zavrača kakršnokoli obliko tujega vpliva na stabilnost režima. Iranske oblasti so ob tem pozvale k narodni enotnosti in koheziji kot ključnima odgovoroma na zunanje grožnje.

Donald Trump razmišlja o uporabi nacionalne garde v ameriških mestih, celo proti volji guvernerjev, kar kritiki označujejo kot zlorabo moči. Razprava se zaostruje glede meja predsedniških pristojnosti in možnega vojaškega posredovanja v mestih, ki jih vodijo demokrati. Trump je omenil možnost uporabe vojske v mestih, ki jih je opisal kot 'goreči pekel'.

V ZDA so se odvijali različni dogodki, vključno z bojem za transspolne pravice v Mainu, kjer so ugotovili, da je implementacija zakonov ključnega pomena. New York Times je pridobil pravico do informacij o varnostnih dovoljenjih Elona Muska. Predsednik Trump je omenjal možnost uporabe zakona o vstaji za obvladovanje nemirov v mestih, ki jih vodijo demokrati, kar je povezano s protesti v Portlandu in izzivi proti njegovi imigracijski politiki. Obenem potekajo načrti za koordinirane študentske in delavske proteste proti Trumpovemu predlogu 'kompakta'. Trump naj bi tudi iskal načine za označitev Antife kot tuje teroristične organizacije. FBI je preiskoval telefonske zapise aljaškega senatorja Sullivana v povezavi s preiskavo vstaje 6. januarja. Trump naj bi se udeležil vrha ASEAN v Maleziji, če bo lahko vodil mirovno slovesnost.

Predsednik Madagaskarja, Andry Rajoelina, je imenoval generala vojske za novega premierja, da bi poskušal umiriti proteste mladih. Prav tako je napovedal, da bo v sredo organiziral »nacionalni dialog« z različnimi skupinami. Kljub predsednikovi obljubi o odstopu se je v prestolnici zbralo vsaj tisoč protestnikov.

Vrhovni sodnik iranske province Lorestan je izdal nalog za takojšnjo preiskavo in sprožitev sodnega postopka v zvezi s smrtjo Amirhosama Hodajarafarda, pripadnika paravojaških sil Basidž, ki je umrl med spopadi v mestu Kuhdašt. Po uradnih navedbah so se incidenti zgodili 31. decembra 2025, ko so v mestu izbruhnili nemiri, ki so terjali smrtno žrtev med silami režima. Pravosodne oblasti so poudarile, da pri obravnavi primera ne bodo dopuščale nikakršnega popuščanja in da bodo vsi vpleteni v nasilna dejanja odgovarjali pred zakonom. Predsednik vrhovnega sodišča v Lorestanu je v svoji izjavi zahteval celovito preiskavo vseh okoliščin, ki so privedle do dogodka. Oblasti dogodek označujejo za mučeništvo, kar nakazuje na ideološki pomen, ki ga država pripisuje smrti svojih varnostnih uslužbencev med zatiranjem notranjih nemirov. Situacija v Kuhdaštu ostaja napeta, medtem ko varnostne sile in pravosodni organi krepijo nadzor nad območjem, da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje nasilja in identificirali storilce, odgovorne za smrt Hodajarafarda.

V Beogradu je prišlo do napetosti med nasprotniki in podporniki srbskega predsednika Aleksandra Vučića, zaradi česar je morala posredovati policija. Protesti so sledili obletnici nesreče na železniški postaji v Novem Sadu. Policija je ločevala množice, ki so metale steklenice in bakle. Razmere so napete že eno leto zaradi protivladnih protestov.

VfL Wolfsburg je odpustil trenerja Paula Simonisa zaradi slabe forme kluba. Simonis je moral oditi po samo desetih tekmah, čeprav je bil imenovan šele poleti. Preden je prišel v Wolfsburg, je vodil nizozemski klub Go Ahead Eagles Deventer, s katerim je osvojil pokal. Po porazu proti Werder Bremnu z 1:2 je klub sprejel posledice športne krize.

Hojatoleslam Mohammad Javad Hadži Ali Akbari je med petkovo molitvijo v Teheranu izpostavil, da tuji sovražniki Irana načrtno izkoriščajo trenutne gospodarske težave države za spodbujanje varnostne krize. Po njegovih besedah tisti, ki niso dosegli svojih ciljev v prejšnjih vojaških konfliktih, zdaj odkrito polagajo upe v notranje nemire in destabilizacijo islamske republike. Verski voditelj je poudaril, da je strategija nasprotnikov preobrazba finančnega nezadovoljstva prebivalstva v širši upor proti državni ureditvi. Akbari je v svojem nagovoru vernike pozval k krepitvi vrlin, kot so pobožnost, prizadevnost in modrost, saj naj bi se s temi lastnostmi gradili pravi privrženci sistema. Opozoril je, da sovražna stran nima več drugih sredstev, zato se zanaša na psihološko vojno in izkoriščanje inflacije ter drugih ekonomskih pritiskov. Po mnenju pridigarja je ključnega pomena, da se državljani ne pustijo zavesti zunanjim provokacijam, ki bi lahko ogrozile nacionalno varnost.

Predsednik Trump se je sestal z visokimi vojaškimi voditelji v Quantico. Pred srečanjem je izjavil, da bo na mestu odpustil generale, ki mu ne bodo všeč. Srečanje je bilo označeno za nenavadno in skrivnostno, agenda pogovorov pa ni bila javno objavljena.

V iranskem mestu Harsin v provinci Kermanšah je bil ubit Ali Azizi, član prostovoljne paravojaške milice Basidž, ki deluje pod okriljem Iranske revolucionarne garde (IRGC). Po uradnih navedbah tiskovne službe korpusa Nabi Akram so Azizija napadli oboroženi protestniki med nemiri, pri čemer naj bi podlegel poškodbam, povzročenim s strelnim orožjem in hladnim orožjem oziroma noži. Incident se je zgodil med stopnjevanjem napetosti in spopadi med varnostnimi silami ter protivladnimi demonstranti v regiji. Odnosi z javnostmi kermanšaške veje Revolucionarne garde so v uradni izjavi poudarili, da je bil Azizi tarča načrtnega napada s strani »oboroženih izgrednikov«. Oblasti dogodek obravnavajo kot mučeništvo in napovedujejo ostre ukrepe proti odgovornim za nasilje. Razmere v državi ostajajo napete, saj se varnostne sile na različne oblike protestov odzivajo z uporabo sile, kar pogosto vodi v smrtne žrtve na obeh straneh.

V iranskem mestu Hamadan so oblasti poročale o sumljivi smrti lokalnega trgovca, kar je sprožilo nove napetosti v regiji. Podžupan province Hamadan je potrdil dogodek in pojasnil, da preiskava o okoliščinah smrti še poteka. Uradni viri dogodek označujejo za del širšega scenarija, ki naj bi ga izvajale opozicijske skupine z namenom destabilizacije države s pomočjo tako imenovanih 'insceniranih ubojev'. Incident se je zgodil v času povečanih političnih trenj, kjer državni mediji opozarjajo na ponavljajoče se vzorce domnevnih ubojev, ki jih protivladne sile izkoriščajo za spodbujanje nemirov. Čeprav podrobnosti o identiteti žrtve in natančnem vzroku smrti še niso javno objavljene, oblasti dogodek obravnavajo kot provokacijo. Lokalna policija in pravosodni organi so napovedali temeljito preiskavo, da bi preprečili morebitno izkoriščanje tragedije v politične namene.

V Kölnu v Nemčiji so policisti bili poškodovani med protestom skrajne levice, kjer so demonstranti uporabili dimne bombe. V Worthingu v Združenem kraljestvu je potekal protiprotest, ki ga je organizirala Trans Liberation Front proti govornici Kellie-Jay Keen-Minshull. V Indoneziji so protestniki, jezni zaradi gospodarskih izzivov in policijskega nasilja, napadli domove politikov.

V Avstraliji so potekali protesti proti migrantom, v katerih so pričakovali tudi prisotnost neonacistov. Na Japonskem pa so izbruhnili protesti zaradi vzpostavitve 'domov' za afriške 'partnerje' v japonskih mestih pod okriljem Japonske agencije za mednarodno sodelovanje (Jica). Pobuda naj bi ustvarjala 'mirno sožitje'.